Pogledala je učitelja, nato klopi, ki so zadrževale dihanje; samogibno je spodvila spodnjo ustnico in jo nalahko stisnila z majhnimi zobki. »!« je spet jezno poklical, a s tem imenom, se zdi, ne kliče nje, ampak deklico, ki so jo izročili nji v varstvo in jo je ona po nemarnem izgubila. Zadaj pa je odprto okno velik okvir praznine njeni postavici.