Habsburški dunajski dvor je svoje ambiciozne načrte uresničeval tudi tako, da je odpiral novo povezavo prestolnice z jugozahodom, z dostopom do morja v Tržaškem zalivu. Stara cestna povezava skozi osrednje slovensko ozemlje na trasi skozi Koroško in prek Vrat v Furlanijo, se je z obnovo in dograditvijo stare predrimske povezave, najprej s cesto in potem z železnico, premaknila proti jugu na črto Postojna ‒ Ljubljana ‒ ‒ Celje ‒ Gradec in naprej proti. Tako je današnja osrednja Slovenja, tedanja Kranjska, prevzela primat med slovenskimi deželami.