Poti zlasti nemškega in italijanskega, a tudi še katerega drugega kapitala so vodile prek slovenskega ozemlja, kolikor ga je po tisočletju prisvajanja še ostalo. In prav tu, na sečišču ključnih prometnih povezav, se je vse dotlej varno skrit v nedrja dednih dežel pričel ekonomsko in politično prebujati Karantanije, slovenski narod. Bilo bi naravno in vsekakor politično nujno, da bi se njegovi voditelji sklicevali na dediščino, na slovenska državnostna upravičenja, na tisočletno državno in kulturno zgodovino, dobesedno vklesano v kamen67 in v evropsko kulturo68, da bi zahtevali le svoje in ničesar drugega.