Odhod osovraženih, tedaj že pokristjanjenih tujcev, je namreč hkrati pomenil vračanje domačega prebivalstva k starim običajem, navadam in predmetom vsakdanjega življenja, nemirni časi, polni spopadov in uničevanja, so pa tudi pustili svoje sledove. Vsekakor je domače ljudstvo zelo hitro vzpostavilo nazaj svoj prejšnji red in življenjske navade. Le tako je mogoče razložiti krščanske refugije v odročnejših krajih ter dejstvo, da so na novo vzpostavljene barbarske državne tvorbe v severni Italiji in severno od Alp že takoj na začetku trčile ob močno, bogato in za obrambo sposobno karantansko skupnost, Provincio Sclaborum, torej državo, ki je po razpadu rimskega imperija nastala na področju Norika in Panonije.