Zapisana in v snovi oblikovana doslej odkrita dediščina v od Pada do Donave torej izpričuje kulturno kontinuiteto. Poleg geografskih posebnosti, ki so zahtevale prilagoditev v obliki stalne naselitve in organiziranju manjših, dokaj izoliranih in samostojnih enklav, hkrati pa so vpliv viharnih družbenih prekucij v širšem okolju reducirale na manj rušilen kapilarni pretok, izkazuje to kontinuiteto zlasti dejstvo, da znanost ni znala razvozlati v tem okolju ohranjenih zapisov iz tistih dob. Znanost, ki je praktično razbrala vse najbolj zamotane starodavne zapise, je tavala v temi, kadarkoli se je dotaknila številnih etruščanskih, venetskih in runskih zapisov.