Tudi za je jasno, da je to kraj vrh strmine,, da pomeni vzpon nanj pravo turo, tiste rogate živali, katerih ime se je nemškemu pisunu zapisalo za slovenski, pa je primerneje pustiti v njim prijazni ravnini. Dovoljeno je vsaj dvomiti, da bi te težke rastlinojedce vleklo v hribe, če je na polju dovolj hrane... Kdor je kdaj slišal, kako si tujec lomi jezik, ko skuša izgovoriti Ljubljana, ta ve, da mu ne preostane drugega, kot da spaca nekaj na Loj... ali...