Videti je skoraj, da ju očetova bolezen ni preveč pretresla; kakor da je čisto v redu in bi bila pravzaprav pričakovala ravno zdaj kaj takega. Pripravljena sta bila brzojavno na najhujše, zato sta se že spotoma lahko vživela v položaj. Pred hišo in v gostilnici posedata, se zagledavata zamišljeno v daljavo - kakor bi samo preudarjala, kako bo z dediščino... koliko, kdaj?... in skoraj da bi prišla v zadrego, ko bi se hotel pogovoriti z njima o očetovi nesreči, o možnosti ozdravljenja in tako naprej...