Tudi na stanovanje v geto sem rad hodil k njim, njihovo bivališče je bilo vedno dobro prezračeno in skrbno urejeno, brez nesnage in navlake, brez prahu in smeti. Bilo je menda takrat edino meni znano stanovanje v getu, kjer se nisem bal odložiti klobuka ali nje ali sesti, če sem utegnil z njimi pokramljati. Za plačilo smo se časih sporekli; ponujali so mi več, kakor sem zahteval.