Ob četrtkih se je v mestu trlo ljudi; bil je namreč tržni dan; pri meni je zevala praznota. Popoldne, ko so se ljudje že razhajali, je prilezel k meni postaven možak, dobro rejen, okroglih rdečih lic in nekoliko osivelih las. Bil je razigrane volje, šalil se je bučno z služkinjo, razlagajoč ji, da si mora od blizu ogledati novega in »slavnega« zdravnika, ki da je danes šele prvič slišal o njem pri Zvezdi, kamor hodi obedovat.