»Zares, dosti zmorete novodobni zdravniki,« mi je večkrat zatrjeval, »in najbrž več kakor vaši predniki. Ta zavest vas preveč opaja in omamlja, da pozabljate, kar je najbolj važno v človeku. Zdravite ga kot živinče; če ima vročino, dobi tako zdravilo, če ga kolje, mu dajete drugo, uravnavate mu pohabljene ude in režete ga zunaj in znotraj, a bistvo njegovo zanemarjate, dušo prezirate ali celo v nič devate.