Pri njej se je mudila obilna in lepše opravljena žena, ki je večkrat prišla v hišo in si dala postreči zdaj z juho, zdaj s cvrtjem, zdaj s kavo in se večkrat pokrepčala z vinom, ki ji je moralo biti vedno na voljo. Do nas je bila ta žena čemerna, iz hiše nas je podila, kadarkoli je prišla dol. Ko sem jo hotel vprašati, kdaj pride mati v hišo, me je presekala s tako rezkim: »Zgini, smrkavec!« da sem onemel navzlic veliki skrbi in radovednosti.