se je zazdelo, da pomeni ta ganljivi klavrno smešni izbruh preobrat na bolje, zato je glasno pripomnila: »Prav je, da se smili sam sebi, saj se drugemu že tako ne!« Ko sem si v hiši roke umival, me je Žoklja presenetila z ihtenjem; tudi njej, tako krepki ženi je srce prekipelo. »Jaz vem, kako je ves zanikrn in malopriden, a takega ne morem gledati!