Pri sinu je šlo gladko; hitro sem mu rano sčistil in glavo povezal; pri očetu je bil opravek zamuden, ker je neprestano stokal in pri vsakem gibu presunljivo ječal. Šele ko je použil nekaj zdravil, se je toliko umiril, da sem mu mogel z obliži povezati poškodovano stran oprsja, na kar mu je toliko odleglo, da se je spustil v glasen, s kratkimi presledki pretrgan jok. se je zazdelo, da pomeni ta ganljivi klavrno smešni izbruh preobrat na bolje, zato je glasno pripomnila: »Prav je, da se smili sam sebi, saj se drugemu že tako ne!«