Molče je garala noč in dan, da je oskrbovala kopo otrok še dovolj dobro; celo možu je kupovala, kadar se ji je zdel potreben, zdaj srajco, dru gič čevlje, včasih celo obleko. Tako so potekala zadnja leta v miru, da se o Žokovih ni več govorilo. V te spomine in misli zatopljen sem stopil pred Žokovo hišo.