Tona Žok ni bil nikdar v zadregi, tudi takrat ne. Mirno je odgovoril ravnatelju: »Vidim, da ste se zmotili v meni, a vedite, da sem se še bolj jaz v vas. Pri vsaki kaj vredni kmetiji živi po en človek tudi brez dela, vaša velika tovarna, kjer vam dela štiri sto pridnih ljudi, pa ne more ‚ravnati’ niti enega postopača!