Tisti čas pa je v kotu pri peči zagrmelo; gospod sodnik je telebnil podolgem in zadel z obrazom na polena pred pečjo in tam nepremično obležal. Pustil sem gospo in jo potolažil, da je mož samo omedlel. Ona ga ni mogla videti, zabičal sem ji tudi, da se ne sme gibati z odprto rano.