je nama lepo prigovarjal, kakor treba bolnima konjema, a sprevideti je moral, da po tisti naravnostni poti ne prideva pred poldnem na Zelenico, popoldne pa še težje, ker se sonce upre v pečine. Zato se je odločil za ovinek proti, kamor je pot položnejša. Gorske poti v takratnih časih niso bile skoraj nikjer nadelane ali zavarovane, izvzemši na samem in na Pragu; pot je bila navadno z redkimi rdečimi lisami zaznamovana smer.