Čudil sem se, koliko lepih, nenavadnih cvetlic raste po tistih pustih goličavah in trnjevem grmičju. Najlepši užitek pa sem imel vrh hriba; diven razgled se mi je odprl na vse strani, zakaj obzorje je bilo vedro kakor ribje oko.
Sonce se je že močno nagnilo, od vzhoda je potegnil hladen veter, ki me je zdramil.