Zgodilo se je, a takrat se je začel želodec upirati in vzdigovati. Moj srepi in nepremični pogled in neizprosno poveljevanje: »Dihajte, mirno in globoko!« sta zalegla, da se je želodec pomiril. »Vidite, saj gre, Bogu, če le hočete!« sem jo bodril in pripravil drugo žlico mleka.