Medtem je prišlo z lahnim korakom postavno dekle s cvetočim obrazom, živa podoba pomladi, s košaro v roki. Pogrnila je z rožnatim prtom mizico, stoječo na prisojni strani čebelnjaka, postavilo nanjo pisano majoliko, čaši in krožnike. »To je naša,« jo je predstavil oče.