Ker je bil za svoja leta izredno razvit, so ga imeli njegovi drugi za višješolca, ki je užival med njimi radi prešerne razbrzdanosti svojevrsten ugled pa tudi oporo. Dasi Slavo ni bil nikoli »brez drobiža«, si je dal kaj rad od drugih plačevati kot »reven dijak«; pri skupnem popivanju je redno največ izpil in najmanj plačal. Izločil se je sam iz družbe dijakov, ko so ga spoznali kot samogoltnika in skopuha.