Šla sva zajtrkovat v veliko gostilno, kjer mi je preskrbel dober voziček, ki ga je sicer sam rabil za svoja pota. Puščobna se mi je zdela vožnja proti mestu. Na jasnem nebu je prigrevalo sonce precej močno, a jesenski vetrič je prijetno svežil ozračje, na cesti in okoli nje pa je kar gomazelo ljudi, vozil in živali; poleg množic gradbenega delavstva ob progi in cesti je oživelo tudi polje; kmetje so spravljali zadnje pridelke, drugod obdelovali njive, po travnikih se je pasla živina, otroci so kurili in si pekli repo in zadole (nezrele fige).