Presenetil sem ga, ko se je odpravljal zdoma. »Kakšna sreča, da me vendarle obiščeš!« me je veselo pozdravil. »Samo nesreča me je privedla k tebi, nesreča, ki si je kriv samo ti,« sem se zadrl in ga zmerjal z neizbranimi izrazi kot zanikrneža in brezsrčneža, ki bi lahko otel veliki kmečki družini mater in gospodinjo, saj bi lahko brez vseh priprav z golimi rokami spravil otroka na svet in tako otel oba, ali če bi tega ne hotel - z zdravilnim vbodom bi bil ustavil porod, mater pa hitro odposlal v bolnico.