Onstran so marsikje delali kakor podnevi. Na velikanskem lesenem odru za znameniti solkanski most je brlelo vse polno lučk; so sekire in škripale žage; v zemeljskih presekah so pokali razstreli, iz rovov so hreščali vrtalni svedri, po žičnih vzpenjačah so se cvileč pomikali čez reko hlodi, železne šibe in vreče cementa. Tostran reke ob cesti je bilo malo drugače ko podnevi.