Otroka sem izročil babici in se obrnil k porodnici. Ležala je nepremično, kakor sem jo pustil, a njen veli obraz se je oživljal in gubal skorajda v miren, zadovoljen nasmeh, tudi polodprte oči so se zvedavo obračale naokoli. »Kako kaj, botrca?« sem jo ogovoril.