Deček mi je izročil torbo in odhitel po klancu naprej; jaz pa sem splezal po lestvi navzgor v prostor, ki ga je še neometana lesena pregraja delila na dvoje; v prvem je bilo nekaj manjših posteljnjakov z razmetano posteljnino, v drugem pa je stalo v kotu veliko obešalo, nasproti oknu široka postelja, pred njo lepa orehova skrinja. » Bogu!« je kriknila v pozdrav postarna žena ob postelji, ko me je zagledala. »Že od se mučiva in nikamor ne prideva.«