Med vzburljivim delom, kakršno je opravljanje nestrpnih bolnikov, mi je misel vedno uhajala v Staro goro k neznani ženi, želeč ji, da bi bila v bolnici že oteta. Zvonilo je poldne, ko je pridirjal bosopet deček in me smelo vprašal, kako da vendar ne pridem v Staro goro k njegovi mami. Tako bolj za šalo sem ga počil po zakrpanih hlačicah in mu velel, naj teče brž nazaj in počaka na cesti, kjer se odcepi pot v stran; kmalu pridem s kolesom za njim.