V brezkončnem zrcalu, ki me sebi razkriva, postajam trenutek, nemirna prozornost.
Skozi sredino reke potujem Skozi sredino reke potujem, mnogonoga šumnost, belo središče, kotalim se in povezujem drevesa obrežna, ptice obrežne, obrečne, mnogokrile, na začetek pozabljam, na sredino pozabljam, nikoli nisem poznala konca. Zato mi ostaja samo še hip; ko ga izgovorim, pade v globino.