Potem sem začela plezati po deblu, neslo me je za ciljem po najbolj pravični poti, pred mano in za mano so bili številni, njihovo razpršenost sem posrkala vase. Ko sem prišla do krošnje, se mi je odprl razgled, bila sem zbrana in razpršena hkrati, odtrgana od drugih in spojena z njimi, sama sebi navzoča in vsa navzočnost je bila v meni, nikjer se nisem začela ne končala, brezkončni sokovi so potovali skozi mene.
Kličem te Kličem te, neujetost, brezbrežni dih na mirni gladini vode, naseli se v najgloblja bistva.