Tudi dež, ki ga hrani in umiva, sluti skrite bregove in zamišljeni krajec neba čaka na prebujene zazrte odmeve. Senca pa, ki se ziblje skupaj z lučjo na gugalnici sveta, se ne slepi glede drsečega iskanja sredine in neusmiljeno pritiska s svojo težo majhnih podložnih žuželk.
Metafizika V tem jutru, ki me je odneslo s svojim vztrajnim zvonenjem gora, s sojem svetlobe, polzečim iz dolgih, pokončnih smrek, z dih jemajočim ščebetanjem ptic, v tem jutru, v tem zgodnjem jutru, ko se komajda zavedam sebe, čutim tebe kot vsenavzočnost in vem, da je vsa umetnost metafizike fizika na položaju.