Noč je Noč je in zdaj bom zenica iz prozorne kaplje, že polzim v pozabljene svetove, kjer pod površjem vse drhti od goste zatesnjenosti. Tam, kjer je nepreglednost največja zaradi majhnih prostorov, se zadržujem najdlje, napetost raste, naenkrat me iztisne ven ‒ ‒ skupaj z delčkom motne vsebine. Vse, kar pade v naročje noči, se samo uravnoveša v nepregledno skrivnostnih oblikah časa in bistrost je prazačetek osrediščenja, ki ga večnost nenehno poustvarja.