Sredi nekega zadnjega smisla Sredi nekega zadnjega smisla, ki v resnici ni to in je le, kar vidim in slišim in čutim, plešejo dnevi v najrazličnejših oblačilih iz dreves, voda, kamnitih modrecev in najinih srečanj, blagih opominov plesu minevanja.
Izpila sem ceste Izpila sem ceste, ki tečejo proti tebi med sencami, slikami ptic in zvoki sveta, razdivjala omamni vonj španskega bezga v milo norost in pesem rek, da sem povsod doma, kjer si, kjer drevesa neprestano širijo svoje veje.
Spremne besede Prva: »Raztrgana na atome postanem čas.«