Prst sem, razsuta Prst sem, razsuta v odsotnost namišljenega, neomejena prostost belih obzorij. Če me veter odnese v tvoje oči in stečeš za mano, se nenadoma spet ustaviš, ker se ti cilj zazdi nedoločen. Če me zajameš v svoje dlani in položiš v svojo dušo, se ob tem spajaš sam s sabo in če me poljubljaš, poljubljaš samega sebe.