Na pušpan, ki po meni hrepeni, namenjeni so mlinarji, ki meljejo ... V objest in žbice kažejo smeri ... ... rž in ljudi, tako posteljejo s človeško prodno prihodnino vsem vernim dušam skoz obrizg kolesa, z vabljenjem v družino; prihajajo kot bog skoz in blisk. So polni božjega miru in vneme iz meni se doslej neznane sheme.