Učitelj sem, do sebe silno krut, se čez opoldne kdajpakdaj zapahnem, pa sanjam, da sem z dobro rut zasut in še za odkupitelja izdahnem. Na pušpan, ki po meni hrepeni, namenjeni so mlinarji, ki meljejo ... V objest in žbice kažejo smeri ... ... rž in ljudi, tako posteljejo s človeško prodno prihodnino vsem vernim dušam skoz obrizg kolesa, z vabljenjem v družino; prihajajo kot bog skoz in blisk.