Ga raševinarja preprede žima, drsi skoz sence, križar, brez sledov in drugič zopet podvojen, za njima zgorijo vsi podporniki mostov. Zadržek, da me krmi roka vdove, peha me iz opreznosti v izgubo, peha nazaj med zete in sinove, in glavo sklonim v davno zaobljubo. Se v lovor bom, v zaščitni znak izročil.