Pobelila je naše misli, korakov ni nam moč več zatajiti. A mi, pred njo bežimo, vsi, ki tihega sveta si, pod prevleko, spoznanje pravega poslanstva še vedno hočemo prikriti, ustvarjamo naprej svoj hrupni svet, ki smo ga vajeni. Iz tega pa potem bežimo, ko nimamo več kam uiti!