Razsuti koščki neba spreminjajo svoj obraz, jih veter nese tja, kamor bi rada šla tudi jaz. Ko vzljubiš sebe, ljubiš vse, tudi majhne in pozabljene, še starca z grbo mi je žal, ker vem, da kmalu bo zaspal. Ko vzljubim druge, je lepo, ko jih več ni, mi je težko.