PREKO ROBA Če misliš, da je minilo, se motiš, le smisla ni več, da o tem govorim, ker v tebi ni več moč najti ničesar, kar mislim, ko hodim, kar sanjam, ko spim. Danes sem ravno razdražene volje, nabrano že teče molčanju čez rob, spletene skrbno in shranjene misli, vrezane zate, zdaj gredo v galop. Nanje ni treba ti reči ničesar, vse vem in vse vidim, čeprav ne želim, če spoznaš, kaj vse brez naju mineva, prisluhni le temu, kar ti govorim, rada ob sebi imela bi tebe, ker res le takrat se mi zdi, da živim.