A danes so selivke, se vrnile, zdavnaj že za nas, pozabljene, v ta kraj. Na tratah najinih, le v gnezdišča stara, so vselile, zopet se nazaj! Kot misli njih, nemirne in vesele, so tudi tvoje, vedno bolj poredno, nad smreke in vrhove, v dalj strmele, naenkrat so razprle lahka krila, in le za dan, ali pa za vedno, za njimi, ravnodušno odletele.