Le v meni na novo so vzklile spet misli, a čutim, da vsaka od njih je odveč, ker zdajšnji pogled tvoj ni zame več isti, še je topel, prijazen, a ni več čuteč!
RAZUM SELIVK Res, dolgo tvoje misli, so z mojimi letele složno, skupaj v gostih jatah, od prhutanja, puhasti sledovi, ležali so povsod po mehkih tratah. A danes so selivke, se vrnile, zdavnaj že za nas, pozabljene, v ta kraj.