Kot rahel veter zdaj zdrsiš po prstih, srce, kot list mi plapola v prsih. Kot nežna sapa se med žito spleta, nemirno med nogami krilce mi opleta. Korak obstane, kot sva napeta pogled se ujame, obstaneva objeta ‒ kot veter bi si hotel sape naloviti, kot val bi moral nekaj še vode popiti.