Te besede se istovetijo z mislimi, filozofijo, občutenji pretanjene, na videz vsakdanje melodije, s katero se pesnica trga iz grobega vsakdana. In prav na tej meji, ki vulkansko, krhko, nenasilno bruhne iz nje krik nežnega protesta, vserazumevajoče odpuščanje, razumevanje polnokrvnega bitja, ki se ne zadovoljuje s sirotnimi darovi tu-in-zdaj, doseže izvirne pesniške zasuke, metafore. V peklu telesa je ujeto nebo duše.