nova beseda iz Slovenije

Sonja Votolen: Malin, poved v sobesedilu:

Še več: če je bila v prvencu mestoma še ohlapna ali nedorečena, pa v Malinu ‒ rokopisu, ki je pred menoj ‒ že zapoje dovolj smelo in prepričljivo, da bi bilo greh le-ta rokopis odložiti ali ga celo odvrniti. Nič zato, če pesnica pesni o tradicionalnih pesniških temah ‒ le kateri pesnik pa ne? ‒ saj njen svobodni, notranje ritmizirani verz ter izraz nadrobi v to »zarečeno posodo« toliko »posrebrenih srebrnikov«, da pesem zaživi nanovo in tudi »po žensko«.

Namreč pesnica si upa zapisati tudi take verze kot »zmelji me, zmelji, / da bom sita / in mokra« ali pripoje, da je hkrati »predrti balon« ali »led v kropu«, pa vendar te podobe, ki zazvene včasih tudi presenetljivo, niso niti posiljene niti narejene; iskrene lirske refleksije, nadrobljene in izgubljene, vmeščene v sedanjost, ki je lahko tudi nelepa, niz iskrenih občutij, ki pa ne splahni v plazu besedja, temveč v trenutku tišine, samote, razočaranja in erotike.


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA