Tam pri sosedu sultan zalaja, dekle ga sliš′, iz postlje vstaja, okence odpre: »Pridi, Blažè!« Z levo roko fanta objame, v postljo gorko k sebi ga vzame: Srečen Blažè, kak dobro ti je! Meni pa ne, ker nisem Blažè! [ Krško ] Prišel sem tje pod okence Prišel sem tje pod okence, potrkal sem na polkence: »Odpri mi, ljubca, kamrico, saj veš mojo navadico!«