Kako ti siješ sred zvezdíc, kako leskečeš ′zmed meglic! Tak ko na rožah rosica, ko na trepavncah solzica. O naj te moram doli vzet′, vem, kam bi te jest hotla det′: vkovala bi te v prstan zlat, bi ljubemu ga hotla dat′, de bi razsvetljeval mu gaz, kdar hod′ ponoči k meni v vas; de b′ svetil mu domu nazaj, kdar se na nebu skriva mlaj!«