Nekdaj pa nisi ti samel, ko hodil sem na vas in tebe na klobuk pripel sem vriskajoč na glas. Na oknu rasel si lepo, ti sam si priča bil, ti sam in zvezdnato nebo, kje sem pod oknom bil. Zdaj veni, veni, rožmarin, s teboj sem njo kropil, otožno pel je zvon iz, in jaz sem se solzil.