Čez dan si zažvižga, zapoje, zvečer pa prav sladko zaspi.
Oj, rožmarin, oj, rožmarin Oj, rožmarin, oj, rožmarin, tako zelen, dišeč, rastoč v višavah vaških sameč in pa veneč! Nekdaj pa nisi ti samel, ko hodil sem na vas in tebe na klobuk pripel sem vriskajoč na glas.