Ko bi moj fantič vedel to, kako ga ljubim jaz zvesto, zavriskal bi, zapel naglas, prišel bi k meni v vas.« Komaj to dekle izgovori, fantič pod oknom že stoji: Le gori vstan′, napravi se, da bova šla sprehajat′ se.
»O, jaz ne bodem vstajala, ne bom s teboj pohajala, ker vsaka noč ima svojo moč, oj, fantič, lahko noč!«