Le zvoni mi tako glasan in milo poj čez tujo plan; da si mi v srcu polje jad, zvonjenje tvoje slušam rad. Ob glasih teh se mi zazdi, da v daljni svoji sem vasì, kjer ni mi tuj noben obraz, pozna me vsak, vsakogar jaz. Zato pa, zvon, le zvoni mi, na tuji zemlji doni mi, ti zvon večerni, zvon iz, le vzbujaj mi na dom spomin.